(arhiv Mini teater)
KRITIKA.- Tokrat se je v okviru 13. mednarodnega festivala Mini poletje predstavila Slovaška s srednjeveško predstavo in pogumnim vitezom Bajajo.
(arhiv Mini teater)
13. mednarodni otroški festival Mini poletje se počasi izteka in zopet smo si lahko nedeljo, 8. 8. 2010, popestrili z ogledom lutkovne predstave na Ljubljanskem gradu. Zasebno, družinsko lutkovno gledališčeTeatro Neline iz Budmerica (Slovaška) je prikazalo pripoved o poštenem in pogumnem vitezu Bajaji. Režija, besedilo in izvedba so bili v rokah igralke in animatorke Petronele Dušo, likovnost pa je zasnoval likovni umetnik Miroslav Dušo.
Vitez Bajaja rešuje princesko pred zlobnim zmajem in nato reši še kraljestvo pred vojsko Črnega viteza. Konec zgodbe pa je srečen – poroka viteza Bajaje in princeske. Predstava nam je postregla s preprosto zgodbo herojstva, katere pravi obraz se pokaže s samo uprizoritvijo.
Predstava nas popelje v srednjeveško mesto viteza Bajaje ter njegovega konja. Scena se spreminja od gozda do notranjosti palače z »listanjem« panojev, na katerih je naslikan prostor. Glavne lutke (Bajaja, princeska, kralj, Črni vitez) so marionete, pošast je mimična lutka ter je s to izbiro lutkovne tehnologije gibčnejša, in ker se vidita samo njena glava ter taca, imamo občutek, da je zmaj ogromen. Množična vojska pa je bila naslikana na ploskev, s katero so lažje pričarali skupino ljudi, vendar pa se ta ni ujemala z lutkovno tehnologijo večine lutk (marionete so bile trirazsežne, vojaki in vojska pa dvorazsežni).
Interakcija z občinstvom, ki jo je vešče vodila igralka in animatorka Petronela Dušo, je pritegnila pozornost najmlajših, mlajših gledalcev in tistih, ki so mladih po srcu. S povabilom na oder so lahko najmlajši v roke vzeli meč in tako izkusili viteštvo. Mlade princeske pa so se veselo pahljale in vrtele. To je bil le začetek, odločilno vlogo so gledalci odigrali v boju proti zlobnemu Črnemu vitezu, ki je napadal kraljestvo. S papirčki so obmetavali vojsko ter tako pomagali vitezu Bajaji. S tem so si priborili naziv viteštva.
Vmesne prekinitve in povabila na oder, kjer si postal del srednjeveškega mesta in dogajanja, so nam dajali občutek, da imamo vpliv na potek zgodbe, predvsem pa smo tako postali eden izmed pomembnih členov pri potovanju viteza Bajaje ter njegovih pogumnih podvigov. Navdušeni gledalci, ki so lahko postali nastopajoči, so zagotovili uspeh predstave. Vendar pa je animator pozabil na animacijo in oživljanje karakterjev, ki so kljub dobrim ter raznolikim glasovom zaradi nenatančne animacije postali nerodni in lutke niso delovale žive. Vsi prihodi, odhodi, premiki in tudi hoja so nas vedno znova spominjali/opozarjali na to, da so nastopajoči lutke. Prave živosti in oživitve lutk pa niso pokazali.
To pa še ne pomeni, da izvajalci oziroma izvajalka niso imeli lutkovnega razmišljanja, saj so bile mnoge situacije rešene prav na lutkovni način. Najočitnejši in najboljši primer je boj viteza Bajaje z zmajem. Ta je bil prikazan le z velikim mečem (vitez Bajaja) in zmajem. Meč je dovolj močan znak za viteza, zato slednjega v boju ni bilo potrebno prikazati.
Konec koncev popolnosti ni, so pa bili navdušeni gledalci, ki tokrat niso le sedeli na sedežih in pridno ali manj pridno spremljali lutkovno predstavo.
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/premagal-bom-zmaja-in-resil-kraljestvo