Prešernov nagrajenec Milko Šparemblek je prispeval k spremembi razmišljanja o plesu

Avtor: STA

Prešernov nagrajenec, koreograf in plesalec Milko Šparemblek, sodi v generacijo svetovno znanih umetnikov, ki so s svojim delom prispevali k spremembi razmišljanja o plesu v današnjem času. S sedmimi desetletji dolgo kariero je najstarejši še aktivni koreograf na svetu, njegov opus pa obsega več kot 150 baletnih, opernih in dramskih predstav.


Foto: Tamino Petelinšek/STA

Z 91. leti in sedmimi desetletji dolgo ustvarjalno potjo je Milko Šparemblek najstarejši še aktivni koreograf na svetu, piše v utemeljitvi Prešernove nagrade za življenjsko delo, ki jo podpisuje strokovnjakinja za balet Danica Dolinar.

Koreografiji se letošnji veliki Prešernov nagrajenec posveča od leta 1955 in je na oder postavil več kot 150 baletnih, opernih in dramskih predstav, ki jih je postavil v 45 gledališčih po svetu pa tudi vrsto umetniških filmov in izvirnih televizijskih stvaritev.

Šparemblek je v svoji karieri deloval kot baletni mojster, koreograf, režiser in dramaturg. Rodil se je leta 1928 na Prevaljah. Šolal se je v Zagrebu, kjer je diplomiral iz primerjalne književnosti in končal srednjo baletno šolo klasičnega baleta pri Ani Roje in Oskarju Haramošu. Nato se je izpopolnjeval v Parizu in New Yorku, piše v biografiji, objavljeni na strani SNG Opera in balet Ljubljana.

Pozornosti ni namenjal le klasičnemu baletu, ampak se je posvetil tudi študiju sodobnih plesnih tehnik. Šparemblek je bil med drugim baletni mojster pri velikemu Mauriceu Bejartu, direktor baleta Metropolitanske opere v New Yorku, direktor Gulbenkian baleta v Lizboni, podobne funkcije je opravljal tudi v Lyonu in Zagrebu. V domovino je prinašal balet v skladu z mednarodnimi merili. Njegove stvaritve modernega baleta odlikuje lepota človeškega gibanja kot alfa in omega plesne umetnosti.

Kot še piše v utemeljitvi, Šparemblek o umetnosti plesa in umetnosti razmišlja kot o zelo potrebni vsenavzoči nadstavbi, ki plemeniti banalnost vsakdanjosti. Njegov izvirni slogovni izraz je tako samosvoj, da ga ne more opredeliti nobena plesnoteoretična ali plesnozgodovinska oznaka. "Milko Šparemblek je namreč sam postal plesni pojem, njegov ples je preprosto 'šparemblekovski', njegove inovacije v vrtincu plesnogledaliških iskanj pa bi lahko poimenovali 'šparemblekovsko plesno gledališče'.

Šparemblek, ki živi v Zagrebu, je za svoje delo prejel številne nagrade doma in v tujini. Med drugim je leta prejel nagrado Prešernovega sklada ter strokovno nagrado Pia in Pino Mlakar Društva baletnih umetnikov Slovenije za vrhunski mednarodni koreografski opus in umetniško obogatitev slovenske baletne umetnosti. Je tudi prejemnik nagrade hrvaškega gledališča za življenjsko delo in nagrade Vladimir Nazor, prav tako za življenjsko delo.

"Milko Šparemblek je karizmatičen človek in umetnik, ki nas kot ustvarjalce in gledalce zanesljivo in osrečujoče vodi iz labirintov sveta v objem lastnega srca. Lahko se mu spoštljivo poklonimo," je med drugim v utemeljitvi še zapisala Danica Dolinar.

Šparemblekovo odrsko postavitev Pastoralne simfonije Ludwiga van Beethovna so konec junija lani izvedli na baletnem večeru treh kultnih del slovenske koreografske literature Balet 100, posvečenem stoletnici slovenskega poklicnega baleta.


Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/presernov-nagrajenec-milko-sparemblek-je-prispeval-k-spremembi-razmisljanja-o-plesu