Foto: Gaja L. Kutnjak
Gledališka režiserka in strokovna sodelavka Prvega prizora: Gledališče kot prostor učenja simbolnih jezikov je s pomočjo SiGledalovega iskalnika dramskih besedil izbrala tekst Tjaše Mislej z naslovom Skladišče.
Foto: Gaja L. Kutnjak
Ena izmed mnogih odlik dramskega besedila Tjaše Mislej Skladišče je v prehajanju med konkretnostjo dramske zgodbe in metaforiko le-te konkretnosti. Tako že sam naslov “Skladišče” vzpostavi konkreten, realističen uprizoritveni prostor skladišča, v katerem se odvija konkretna zgodba štirih žensk, zaposlenih v njem. Obenem pa to “skladišče” nosi še ključno in nosilno metaforo odloženih, zaprašenih, nekaterih dlje, drugih krajše uskladiščenih sanj in hrepenenj glavnih junakinj, ki skozi bitko širšega družbeno-kapitalističnega mehanizma v njem skladiščijo svoje sanje, ambicije, hotenja in zgodbe.
Skozi humoren in komunikativen dramski slog spremljamo zgodbe žensk, ki so nosilke glavne in še preveč boleče aktualne tematike izkoriščanja ženske delovne sile, ki je zavoljo preživetja primorana žrtvovati svoje zdravje, lepoto, dušo, odnose in družinsko ter družbeno življenje.
Posledice ustroja kapitalističnega sistema, ki uničuje kakršnokoli perspektivo po boljšem, se tako strukturirano in do kraja premišljeno odražajo na razvoju posameznih dramskih junakinj ter v njihovih aktivnostih, ki režiserki/režiserju in igralkam nudi odličen uprizoritveni material za poglobljeno interpretacijo likov in njihovih medsebojnih odnosov.
Drama pa ne ponuja samo konkretne in metaforične aktualne tematike. Ob njej v uprizoritvenem smislu nudi še izjemno pomembno komunikativno in sodobno uprizoritveno logiko in njeno žanrsko preigravanje. Veščina Tjašinega dialoga tako mojstrsko prehaja med tragikomičnim dialogom, ki vzpostavlja žanrsko odprte prizore. Če se lahko dotaknem uprizoritvene interpretacije, uspešno zagotavlja uprizoritveni manevrski prostor prehajanja med tragedijo, komedijo, grotesko, satiro, resničnostnim šovom in celo muzikalom.
Ker besedilo ne sodi, le odpira intimen vpogled v delovanje ženskih likov različne generacije, ga močno priporočam gledališčem in režiserjem/režiserkam za krstno uprizoritev. Besedil, ki bi na tako spreten, komunikativen, uprizoritveno odprt in humoren način ponujale štiri močne, generacijsko različne ženske like, so redka in za slovenski dramski prostor neprecenljiva!
Če povzamem: odlični ženski liki in dobra, strukturirana zgodba, polna čustev in humorja, ki režiserju in režiserki nudijo odličen uprizoritveno-interpretativni izziv!
Zato, draga gledališča, sprejmite moj izziv – vzemite ponujeno dramo in omogočite vrhunskemu slovenskemu dramskemu besedilu Skladišče Tjaše Mislej prvo praizvedbo. Prepričana sem, da bo besedilo v vsej svoji veličini omogočilo odlično predstavo o tistih “malih medčloveških odnosih”, ki bo še dolgo igrala na slovenskih in tujih odrih.
Povezava: Skladišče
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/mateja-kokol-bere-sodobno-slovensko-dramo