Foto: Robert Carrithers
Aljaž Koprivnikar, pesnik in literarni kritik, živi razpet med Ljubljano, Berlinom, Prago in Lizbono. V prvo se vrača po slovensko literaturo in za soorganizacijo mednarodnega kritiškega simpozija Umetnost kritike, v drugem s Slovenskim kulturnim centrom pripravlja antologijo mlade slovenske literature v nemškem prevodu, v tretjem kot programski direktor vodi mednarodni literarni festival ter opravlja doktorski študij, v zadnji pa poučuje slovensko literaturo na Faculdade de Letras. – S pomočjo SiGledalovega brskalnika je izbral besedilo Neke noči neke deklice nekje umirajo Katje Gorečan in ga priporoča v branje obiskovalcem portala SiGledal.
Foto: Robert Carrithers
Ker je polje sodobne slovenske dramatike izjemno bogato, je izbor enega besedila, ki se me je ob branju najbolj dotaknilo, temu ustrezno otežen. Ker sem osebno najbolj zavezan območju poezije, mi je zelo ljubo besedilo Katje Gorečan Neke noči neke deklice nekje umirajo, saj prinaša prepletanje dramske in lirske forme, hkrati pa je tudi eno prvih slovenskih dramskih besedil, ki se poslužuje koreopoezije. Avtorica namreč izvrstno uporabi medbesedilno strukturo, ki izmenjuje čas preteklosti prek tradicijskih verovanj ter uporabe simbolistike vse do aktualne sodobnosti, pri čemer se ne glede na siceršnjo anonimnost dramskih oseb – deklic – atmosfera dela zapisuje tako kot kolektivni spomin (tudi avtoričine rodbine) kot tudi osebna, intima izkušnja. Pri tem Katja Gorečan veliko vlogo v prostorih človeškega prehajanja – gozd, gora, ocean – nameni tistim neimenovanim – preslišanim, utišanim, pohabljenim – ter v njihovih prehajanjih v ospredje izpostavlja izkušnjo nasilja, splava, izgube nedolžnosti, neenakovrednega položaja, s čimer posamezne ženske like širše preslikava v družbeno problematiko in izpostavlja pomembne, a pogosto spregledane temne plati posameznih življenj. Z gledališčem duhov, senc, sanj in volkov, s svojo močjo zaklinjanja, med brutalnostjo in nežnostjo avtorica besedilo stopnjuje vse do katarze, pri čemer se ob samem koncu smrt ciklično poveže s ponovnim rojstvom, da pred nas zmore prinesti govor ter jezik, ki mora biti slišan oziroma izrečen iz življenjske nuje.
Povezava: Neke noči neke deklice nekje umirajo
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/aljaz-koprivnikar-bere-sodobno-slovensko-dramo