Foto: Brina Klampfer
Združenje dramskih umetnikov Slovenije je na slavju v atriju Mestne hiše v Ljubljani proslavilo 100. obletnico obstoja, podelilo štipendije Sklada Jerneja Šugmana Gaji Pöschl, Maši Pelko in Sandiju Jeseniku ter nagrado ZDUS Zlati glas za sinhronizacije risank in radiofonske stvaritve Juriju Součku.
Foto: Brina Klampfer
Strokovna komisija za štipendije in druge dejavnosti Sklada Jerneja Šugmana v sestavi Jernej Lorenci, Maruša Majer, Tea Rogelj, Nik Škrlec (predsednik) in Tanja Zgonc se je soglasno odločila, da enoletno štipendijo za raziskovalno nalogo o zgodovini in delovanju Združenja dramskih umetnikov Slovenije od leta 1919 do danes podeli Gaji Pöschl, po izobrazbi univerzitetni diplomirani literarni komparativistki in profesorici zgodovine. Gaja Pöschl je enoletno štipendijo za raziskovalno nalogo o zgodovini in delovanju Združenja dramskih umetnikov Slovenije od leta 1918 do danes prejela že lani. S svojo dosedanjo raziskavo je pokazala prizadeven, poglobljen in strokoven pristop do zastavljene naloge, zato v letu 2019 prejme enoletno štipendijo za njeno nadaljevanje.
Štipendijo Sklada Jerneja Šugmana prejme Maša Pelko, že večkrat nagrajena študentka režije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo UL. Maša Pelko bo s pomočjo štipendije lahko realizirala umetniški projekt Kasandrin kompleks in ženski glas v slovenski dramatiki ter gledališču. V okviru projekta bo teoretično in kasneje morebiti tudi praktično raziskala odraz antičnega mita o Kasandri (preslišani ženski nosilki resnice) v slovenski družbeni in kulturni stvarnosti.
Štipendijo Sklada Jerneja Šugmana prejme tudi dramaturg, dramatik, scenarist in producent Sandi Jesenik. S pomočjo štipendije bo raziskal tematiko LGBTQ+ v repertoarnih gledališčih, pri tem pa se bo še zlasti posvetil dramatis personae oziroma družbenim stereotipom o spolni usmerjenosti in njihovim odrazom na odru.
Nagrado ZDUS Zlati glas za sinhronizacijo risank in radiofonske stvaritve je za življenjsko delo prejel igralec Jurij Souček.
Jurij Souček ima zagotovo enega najbolj prepoznavnih glasov med slovenskimi igralci. Otroci in odrasli ga poznajo po značilnem žametnem sugestivnem glasu in po prodornih interpretacijah, ki so generacije otrok, z našo vred, ponesle v svet domišljije. Z risankami, ki jih je sinhroniziral, pa tudi prevajal in režiral. Njihovo število je zavidljivo, čez sto risanih serij je v njegovem opusu. Bil je nepozabni Flip v Čebelici Maji, dedek Bedenko v Jaju in Paju, palček David, nadškorenj Škrip, največ pa je risanih serij, kjer v odjavni špici piše Jurij Souček pripovedovalec – vsi glasovi. Le največji mojstri mikrofona zmorejo to, kar je ustvaril Jurij. Mnogokrat je sam odigral vse like, živo in s humorjem, zato so se nam njegove interpretacije za zmeraj vtisnile v spomin. Veselili smo se se Maksi psa Fika, toži se nam po Pipiju in Melkijadu, iz katerega še vedno citiramo njegov duhoviti izum: in odpujsala sta domov … Preizkusil se je tudi kot prevajalec in režiser, zaslužen je na primer za čudovitega palčka Smuka. Jurij Souček je tudi pionir radia, saj je na njem sodeloval že, ko so oddajali še v živo. Radijski opus Jurija Součka je eden najobsežnejših v zgodovini slovenskega radia, saj šteje okoli 600 radijskih iger. Njegov prispevek k radiofonski umetnosti je neprecenljiv, tako po obsežnosti kot po raznovrstnosti opusa. Poleg Viktorja za življenjsko delo in Borštnikovega prstana je tako lani zasluženo prejel tudi Ježkovo nagrado za življenjsko delo. Jurij je o svojem delu v nekem intervjuju skromno izjavil: »To je ena veščina, ki jo kdo obvlada ali ne.« Po vsem, kar nam je v vseh teh letih svojega ustvarjanja zapustil v trajno veselje in užitek, jo zagotovo med nami najbolj obvlada. Še več, veščino je oplemenitil s svojim talentom in jo povzdignil v umetnost, zato je Izvršni odbor Združenja dramskih umetnikov Slovenije odločil, da mu podeli priznanje Zlati glas.
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/podeljene-so-stipendije-sklada-jerneja-sugmana-in-nagrada-zlati-glas