Foto: Gregor Rozman
Foto: Gregor Rozman
Dragi Brane, ko poskusim zamrzniti čas, iztišiniti bolečino, zaprem oči, vidim tvoje modre dolge poglede, intenzivne in globoke; slišim tvoj glas, žametno, počasno in preudarno govorico. Prežeto z modrostjo, strpnostjo, posluhom in s samo tvojim posebnim humorjem, ki je koreninil v pretanjenosti duha in hkrati v ostrini in iskrivosti misli, v lastnostih, ki jih premorejo le redki in le redkim uspe jih tako posrečeno poročiti … Koliko pozornosti si nam namenil v koprskem pododrju ob postavitvi Ionescove drame Novi najemnik, ko profesionalnega gledališča v Kopru še ni bilo. Z Gašperjem Tičem, oh, dragi Brane, zdaj si se mu pridružil, sva se še kot dijaka predajala tvojim veščim napotkom, smernicam. Bil si odličen mentor in učitelj mnogim mladim entuziastom, ki smo na obali sanjali gledališče. In to vlogo si igral do konca. Tvoje režije so bile vedno nekaj posebnega. Odzrcaljeni Britannicus v koprskem gledališču in mnoge druge, ki so jasno nakazovale, da obala potrebuje vrnitev k profesionalizmu. Aktivno si snoval umetniško krajino, kamorkoli si šel. V Kopru nedvomno, zvest morju in Istri, predvsem pa svobodnemu duhu. Prežet s tvojo ljubo istrsko zemljo, ki je naredila tvoj korak močan in vztrajen, da, tudi trmast, s svetovljansko dušo, ki ni poznala meja. Sanjal si PPF in sodeloval pri njegovi ustanovitvi. Bolelo me je, da so sčasoma pozabili nate. A šel si dalje. Kot umetniški vodja si uspešno vodil SNG Dramo Maribor. S posluhom in velikim taktom do igralcev, predvsem pa s spoštovanjem, danes tako redko vrlino, kajti vedel si, da le razumljen in podprt igralec lahko leti, in da le z ljubeznijo do igralca in do umetnosti lahko gradimo Sveti prostor, v katerem in s katerim lahko in moramo rasti. Vidim te za mizo kot umetniškega direktorja. Poslušaš. In tudi slišiš. Tudi tega ne znajo vsi. Ne, nisi se ustavil. Nikoli. Tvoje zadnje večkrat nagrajene predstave v KUD Fofité nosijo močan naboj, tvoj pečat; bil si bojevnik in hkrati darovalec in trener strpnosti, izboljševalec sveta do zadnjega diha. Rodil si se 8. februarja, na dan kulture … In ta dan bo od danes naprej nekoliko bolj žalosten, a še toliko bolj pomemben, predvsem pa prežet s hvaležnostjo, da smo lahko skupaj, dragi Brane, s tabo, ob tebi, zaradi tebe, prehodili tako bogato pot. Hvala za vse tvoje darove in lêti v miru! V imenu ZDUS-a izrekam sožalje vsem tvojim domačim, dragi Barbari in dragi Kaji ter vsem stanovskim kolegom in prijateljem.
Maja Gal Štromar
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/mnogo-prezgodaj-nas-je-zapustil-stanovski-kolega-reziser-dragi-branko-kraljevic