Foto: Nina Robnik
Darko Štante končuje magistrski študij filmske režije na AGRFT. Njegov celovečerni prvenec Posledice se trenutno vrti po domačih kinematografih in svetovnih filmskih festivalih. Štafetno palico je prejel iz rok Roka Kajzerja Nagodeta, ki je ravno tako sodeloval pri Posledicah. Štante nadvse ljubi film, a kadar mu to omogoča čas, se rad zateka k branju dramskih besedil. Tudi zato, da iz njih črpa navdih za kaj novega. V branje priporoča kratko radijsko igro Mateje Perpar Feministke.
Foto: Nina Robnik
Za kratko radijsko igro Feministke Mateje Perpar sem se odločil na osnovi teme, ki jo obravnava, ter same strukture besedila. Besedilo je podano na humoren način in na prvi pogled deluje kot nekakšen vic, ki v sosledju štirih delov razkrije dihotomijo ženskega in moškega principa delovanja. Čeprav se zdi, da se giba na preverjenem terenu stereotipnih predstav pogleda na žensko in moškega kot dva nasprotujoča si pola, ki se v nekih točkah nikakor ne moreta srečati, na nevsiljiv način vzpostavi primarno vprašanje, zakaj so tovrstni stereotipi sploh tako široko navzoči. Besedilo je še toliko bolj zanimivo, ker je avtor ženska in na nek način sama zase odgovarja na vprašanje, ki se med branjem vzpostavlja.
Naslov že sam predpostavlja, da bo pri potencialnem bralcu povzročil določen kritičen odziv. »Feminizem« v današnjem času žal pogosto nosi negativno konotacijo. Vprašanje, zakaj je prišlo do tega, nima enostavnega ali enoznačnega odgovora. Nedvomno pa različna gibanja pogosto ne ponujajo nikakršnih konkretnih odgovorov in z diskurzom, ki ga (ne) povzročajo, le poglabljajo vrzel med ženskim in moškim dojemanjem sveta. Perparjeva tako z rahlo ironičnim pristopom vzpostavi v današnjem času manjkrat videno gledišče na obravnavano tematiko in s tem povzroči (tudi) pri moškem bralcu prostor za razmišljanje ter morda tudi nekaj avtorefleksije.
Besedilo je strukturirano na način, da bi iz njega lahko nastal kratki film. Štiri »slike«, ki na dovtipen način bralcu (gledalcu) predočijo večne razlike, a hkrati tudi podobnosti med spoloma. Brez dodatne prtljage.
Dodatni plus je kratka forma, ki je priročna, kadar nimamo veliko časa, a si želimo kakovostni odklop od »tukaj in zdaj«. Priporočam.
Štafeto predajam Nini Robnik, Gašperju Markunu in Ani Pepelnik. Dva filmarja in ena iz literarnega sveta.
Povezava: Mateja Perpar: Feministke
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/darko-stante-bere-sodobno-slovensko-dramo