Kopije lutk Milana Klemenčiča v sodobni predstavi

Avtor: Zala Kalan

Opus Milana Klemenčiča, ki ga hranimo v arhivu Lutkovnega muzeja v Lutkovnem gledališču Ljubljana, je obsežen in zajema rekvizite, scenografske elemente in približno 100 lutk iz različnih obdobij, datiranih od 1910–1940. Večina lutk je visokih okrog 10 cm, kljub svoji majhnosti pa so izjemne, predvsem v svojih detajlih.


Marionete Milana Klemenčiča, arhiv Lutkovnega muzeja Lutkovnega gledališča Ljubljana

Milan Klemenčič je skozi svoje ustvarjanje tehnologijo izdelovanja lutk prilagajal oz. razvijal. V svojem začetnem oz. “šturskem” obdobju (1910–1917) je lutke izdeloval tako, da so bile okončine (noge, roke, glave) iz mavca in kuhane v kleju, včasih pa kar iz papirja. V sredini je bil vstavljen medeninasti profil, ki je hkrati služil tudi kot spoj oz. sklep. “Avtor je risbo profila prenesel na medeninasto pločevino, ter jo izrezal in namestil v sredino osnovnega kalupa in zalil z mavcem. Odlitek je kasneje po liniji medenine izrezal z dletom in natanačneje obdelal” (navedeno po: Matjaž Loboda, Milan Klemenčič : iskalec lepote in pravljičnih svetov, Ljubljana 2011, p. 47). Trup je bi narejen iz zvite medenine, enako tudi zgornji deli nog in rok. Tako sestavljena lutka je bila oblečena v ročno sešita detajlna oblačila. Kasneje je Klemenčič razvil svoje izdelovanje, noge in roke je pričel ulivati v svinec, kar je omogočalo lažjo animacijo lutk.

Lutkovni arhiv Milana Klemenčiča je pritegnil pozornost francoskega umetnika Renauda Herbina. V koprodukciji Lutkovnega gledališča Ljubljana in TJP — National dramatic center of Alsace Strassbourg v režiji Renauda Herbina nastaja predstava “Misterij sove” (“Open the Owl”). Premierno bo uprizorjena septembra letos na lutkovnem festivalu Festival Mondial des Théâtres de Marionnettes v Charleville-Mézièresu.

Da bi dragocene originalne lutke zaščitili, smo za predstavo Misterij sove izdelali kopije lutk, ki ne bodo kopije v muzejski zbirki in se razlikujejo po samem načini izdelave ter uporabljenih materialih. Izdelavo kopij nam je narekovalo število potrebnih lutk in njihova funkcija. Tiste kopije, ki bodo animirane, so izdelane na podoben način kot originalne lutke iz predstave Sovji grad (1936). Ostale lutke, ki bodo v predstavi upodabljale množico, so izdelane na preprostejši način, ki je prikazan v foto zgodbi. Izbrani materiali za izdelavo so nam omogočali hitrejše in lažje delo. Trupe smo izdelali iz lipovega lesa, glave smo ulili iz kremenita, roke in noge pa so svinčene. Posamezni spoji so poenostavljeni, ker prizori z množico ne bodo animirani. Milan Klemenčič je svoje lutke poslikal z oljnimi barvami in jajčno tempero, mi pa smo uporabili akrilne barve, ki omogočajo hitro sušenje. Za oblačila lutk smo v večji meri izbrali naravne materiale (svila, viskoza, bombaž).

 

Kopije za predstavo Misterij sove je izdelala Lutkovna delavnica LGL pod vodstvom Zale Kalan and Zorana Srdića.

 

**

Članek je bil izvirno objavljen na blogu Medium, ki ga ureja Lutkovni muzej.


Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/kopije-lutk-milana-klemencica-v-sodobni-predstavi