"A veš un občutek, k greš prvič na kolo? Pa maš une koleščke, pa se furaš s tem in je ful dobr, k gre ful hitreje k peš? Pol ti dajo koleščke dol. Najprej ti dajo en kolešček dol, da maš vseeno še mal opore in se furaš. In ti je mal čudn, ampak vseen gre. Pol ti dajo pa še drug kolešček dol. In se probaš vozit brez koleščkov. Najprej fukneš, ampak se pobereš in greš nazaj na kolo. Se usedeš in se zafuraš in se sam furaš. Držiš ravnotežje, držiš balanco in se mal naprej nagneš in sam pičiš."
Želim si, da bi bil moj dedek še živ. Zamišljam si ga, kako sedi in sreba večerno rakijo, posluša poročila in se smeje, ker on bi to delal zdajle če bi bil živ, on bi poslušal poročila in se smejal ker je tudi on, moj dedek, najbolj na svetu sovražil pizde …
Dramaturgija: Milan Marković Matthis
Scenografija: Dorian Šilec Petek
Kostumografija: Ana Janc
Izbor glasbe: Ustvarjalci predstave
Oblikovanje svetlobe: Mojca Sarjaš
Slikar scenografije: Luka Uršič
Igrajo: Miranda Trnjanin, Mia Skrbinac, Stane Tomazin, Žan Koprivnik
Mentorji: Branko Šturbej, Janez Janša, Jernej Lorenci
Produkcija magistrskega programa Gledališka režija in dramska igra
Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/dan-po