Idomenej, kralj Krete, med vračanjem iz Trojanske vojne zaide v vihar. Da bi preživel, obljubi žrtev, prvo bitje, ki ga bo srečal na obali – in to je njegov sin. Sina žrtvuje. In ga hkrati ne žrtvuje. Odpre se zareza, ki postane predstava.
Idomenej je spev. Spev skupnosti, zbora pripovedovalcev, ki hkrati opazujejo in živijo pripovedovano. Spev, ki je hkrati že premislek. Beseda, ki je že meso. Smrt, ljubezen, žrtvovanje, vraževerje, vojna. Vojna, otroci, tradicija. Morda lahko način, kako je zgodba povedana, spremeni njen potek in pomen in perspektiva pripovedovalca vpliva na zgodbo. Nobena zgodba, nobena zgodovina ni fiksna, nobena resnica ni dokončna. So le zgodbe žrtev in zgodbe zmagovalcev; zgodbe o svobodi in zgodbe o ujetosti. In nekje nad ali pod ali znotraj vsega vprašanje, kako daleč se lahko spusti življenje, da je še vredno svojega imena.
Prevajalca: Jan Krmelj in Urška Brodar
Oblikovalec uprizoritve: Jan Krmelj
Dramaturg: Nejc Potočan
Scenografka: Karin Rajh
Kostumografka: Brina Vidic
Oblikovalec svetlobe: David Orešič
Oblikovalca zvoka in avtorja glasbe: Anuša Petr in Gašper Torkar
Izdelovalka rekvizitov: Nika Erjavec
Gib: Žigan Krajnčan
Glasbeni sodelavec za zborske pesmi: Matej Kastelic
Mentorja: Boris Ostan (dramska igra) in Janusz Kica (gledališka režija)
Nastopajo: Lea Cok, Mario Dragojević, Urša Kavčič, Urban Kuntarič, Živa Selan, Eva Stražar, Dominik Vodopivec in Matej Zemljič
Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/idomenej