Beraška opera

Produkcija: SNG Nova Gorica
Režija: Vito Taufer


Foto: SNG Nova Gorica / Blaž Erzetič

Peachum, ki vodi preprodajo ukradene robe in hkrati ovaja roparje, je ogorčen, saj se hčerka Pollynjegovi volji navkljub poroči z Macheathom, šarmantnim bonvivanskim šefom mafijske tolpe. Bes porodi maščevanje in z razkritjem, da je Macheath obljubil poroko tudi Lucy, noseči hčerki upravnika zapora, Peachum sproži lov, v katerem je ključno vlogo izdajalke pripravljena odigrati nekdanja ljubica Jenny, ena izmed mnogih prostitutk, s katerimi je Macheath preživljal radostne noči …

Intriga očeta, ki mu hčerka odreče pokorščino, spopad dveh rivalov podzemlja in med njima kolebanje varuha javnega reda ter soočanja treh (raz)očaranih dam - ta žgečkljiva zgodba iz okolja kriminala in prostitucije je bila dramatiku Johnu Gayu sredstvo za izris kompleksne politične satire na račun skorumpiranosti angleške družbe v začetku 18. stoletja. Odločitev za formo parodije italijanske opere, ki je bila takrat tako priljubljena, da so se angleški dramatiki počutili ogrožene, je povzročila, da je bila Beraška opera največkrat izvajano delo tedanjega časa. Spodbudila je tudi številne priredbe in predelave, med njimi sta najbolj znani Opera za tri groše Bertolta Brechta in Kurta Weilla (1928) ter modernistična glasbena adaptacija Benjamina Brittna (1948), omeniti pa velja tudi politično angažirano (ne-glasbeno) dramo češkega dramatika Vaclava Havla (1978) in Opero Wonyosi nigerijskega nobelovca Wole Soyinka (1977). John Gay je svojo Beraško opero sklenil z mislijo: »V toku igre ste imeli priložnost opaziti takšno podobnost med navadami višjega in nižjega sloja, da se je težko odločiti, ali fini gospodje posnemajo cestne razbojnike ali cestni razbojniki fine gospode.« Bertolt Brecht je dilemo radikaliziral: »Kaj je rop banke v primerjavi z ustanovitvijo banke?« In prav ta krilatica nas spodbuja k odločitvi, da se po Gayevih motivih soočimo z vivisekcijo današnje družbe v besedilni priredbi in režiji Vita Tauferja, s songi Iztoka Mlakarja in glasbo Aleksandra Pešuta Schatzija.

Zasedba

Po motivih Johna Gaya, Georga Wilhelma Pabsta, Bertolta Brechta, Václava Havla
Avtorji priredbe: Vito Taufer, ustvarjalci uprizoritve
Avtor songov: Iztok Mlakar
Avtor glasbe in korepetitor: Aleksander Pešut – Schatzi
Scenografa: Liberta Mišan, Voranc Kumar
Kostumograf: Alan Hranitelj
Dramaturginji: Ana Kržišnik Blažica, Martina Mrhar
Lektor: Srečko Fišer
Oblikovalca giba: Nastja Bremec, Michal Rynia
Oblikovalec svetlobe: Samo Oblokar
Oblikovalka maske: Ana Lazovski
Asistent kostumografa: Andrej Vrhovnik

Nastopajo:
Macheath, imenovan Mackie Nož ali Keptn - Kristijan Guček
Jonathan Jeremiah Peachum, advokat - Radoš Bolčina
Celia Peachum, njegova žena - Ana Facchini
Polly Peachum, njuna hči - Urška Taufer
Jackie Lockit, šef policije - Gojmir Lešnjak – Gojc k. g.
Lucy Lockit, njegova hči - Patrizia Jurinčič Finžgar
Jenny, prostitutka - Arna Hadžialjević
Molly, prostitutka - Medea Novak
Dolly, prostitutka - Maša Grošelj k. g.
Harry, član tolpe; Berač - Matija Rupel
Matt, član tolpe; Berač - Jure Kopušar
Ben, član tolpe; Berač - Žiga Udir
Smith, stražnik; Župnik - Žiga Saksida k. g.
Filch, advokatov vajenec - Andrej Zalesjak
Ulični pevec - Iztok Mlakar
Glasbeniki - David Trebižan, David Šuligoj, Roman Kobal

Prva slovenska uprizoritev


Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/beraska-opera