Dogodek v mestu Gogi - Bralna uprizoritev

Produkcija: Mestno gledališče ljubljansko
Avtor: Slavko Grum
Režija: Ira Ratej


Foto: Arhiv MGL

Bralna uprizoritev v MGL. Dogodek v mestu Gogi velja za Grumovo najbolj znano in dovršeno delo. Drama priznanja ni dobila samo doma, temveč je bila deležna tudi mednarodne pozornosti. Življenje je grozljiv sen, kar drama prikazuje preko sprevrženosti prebivalcev mesta Goge, ki mučijo eden drugega, vsak na svoj način. V Gogi odrešitev ni možna, vsak ostane žrtev potlačenih in neizživetih strasti. Vzdušje v mestu je zadušljivo. Neaktivnost spodbuja čudaškost ljudi, zato vsi hrepenijo po dogodku, ki bi pomenil novo, drugačno življenje, ki bi prevetril Gogo, a dogodka ni. Edina možnost za njegovo uresničitev bi bil lahko trenutek, ko Hana s svečnikom potolče vsiljivega Preliha, vendar ta preživi, s čimer je dogodek spet zadušen. Na vzdušje pomembno vpliva tudi eros. Ljudje so namreč spolno neizživeti in to jih razkraja. Značilnega dramskega konflikta in zgodbe pravzaprav ni. Gre le za prikaz moreče atmosfere neke skupnosti, ki je posledica dejanj te skupnosti. Glavni cilj dramatika je pokazati duševnost neke skupine ljudi. Za Gogo je značilna grotesknost - grozljiva popačenost. Absurdnost drame je v iskanju izhoda iz začaranega kroga vsakdana. Goga bo ostala vedno ista - prostor zafrustriranih ljudi, ki si ne morejo, morda celo ne želijo pomagati. Konec predstavi tragičnost mesta, saj se dogajanje ne razplete, ampak se stvari, ki so se zgodile že na začetku, le ponovijo.

Prikazani čas obsega en dan in eno noč. Goga je zanikrno, razpadlo in dolgočasno mesto, ki se zdi, kot da bi ga opustošila vojna. Zgradbe so napol porušene, a se prebivalci za to sploh ne menijo. Polno je umazanije, prahu, trohnobe in vsega morbidnega, prebivalci pa so pasivni in živijo svoja monotona, prazna življenja brez najmanjšega kančka družabnosti in dobrih sosedskih odnosov. Mesto pravzaprav razpada zaradi odnosov med prebivalci – vsi so preveč zaposleni s hinavščino, opravljanjem (sestri Tarbula in Afra), izprijenim (oficir Gapit s svojo lutko) ali bolestnim ravnanjem (grbavec Teobald in njegova obsedenost z gledališkim igranjem), ne morejo si popestriti življenja ali oživiti mesta. Morda lahko v povezavi med krajem dogajanja in notranjostjo prebivalcev zasledimo nekaj impresionizma, čeprav ta ni več harmoničen - prebivalci so namreč vsi notranje nemirni, polni sovraštva in neprijaznosti, prav takšna pa je tudi Goga, razpadla in neprijazna za življenje.

Zasedba

Berejo:


Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/dogodek-v-mestu-gogi