Romeo in Julija

Produkcija: Opera in balet SNG Maribor
Avtor: Sergej Prokofjev
Koreografija: Valentina Turcu


Foto: Tiberiu Marta

Leta 1934 je gledališče Kirov v tedanjem Leningradu naročilo Sergeju Prokofjevu, naj napiše glasbo za balet na temo Romea in Julije. Shakespearova dela so se pogosto izvajala v Sovjetski zvezi, in Prokofjev, ki je Rusijo zapustil leta 1914 in nadaljeval kariero kot skladatelj in virtuozni pianist v zahodni Evropi in Združenih državah Amerike, je v zgodbi oziroma baletu o Romeu in Juliji videl priložnost za obnovitev odnosov z svojo domovino.

Prokofjev je napisal zelo natančno partituro, katere scenarij je natančno sledil zaporedju dogodkov Shakespearove tragedije. Vodstvo baleta Kirov je dvomilo, da je v baletu mogoče prikazati take psihološke nianse, zato je leta 1935 projekt opustilo. Prokofjev se je zato obrnil na moskovski balet gledališča Bolšoj, vendar so že na predstavitvi glasbe, ki jo je skladatelj sam igral na klavir, sklenili, da je ta pretežka in "neplesna". Na koncu je balet praizvedbo doživel 30. decembra 1938 v Brnu na Češkoslovaškem v koreografiji Iva Vane Psote. Zaradi uspeha prve izvedbe je balet Kirov Romea in Julijo izvedel v Leningradu 11. januarja 1940 v koreografiji Leonida Lavrovskega.

Leta 1962 je John Cranko Romea in Julijo postavil za Stuttgartski balet, koreografija je ansamblu pomagala doseči svetovno slavo. Leta 1965 je svojo vizijo uprizoril koreograf Kenneth MacMillan za Kraljevi balet v Covent Gardnu. Leta 1977 je novo različico ustvaril Rudolf Nurejev. Vidnejše koreografije Romea in Julije so kasneje postavili John Neumeier, Youri Vamos, Angelin Preljocaj, Jean-Christophe Maillot in Krysztof Pastor.

Koreografski koncept Valentine Turcu baleta Romeo in Julija, ki je izjemno dramatičen neoklasični balet, ostaja zvest Shakespearovemu besedilu in ponuja vizijo drzne, čutne in brutalne ere, kjer se je o življenju in smrti odločalo v trenutku. Koncept uprizoritve ohranja portret večne ljubezni, ki je bila žrtvovana zaradi sovraštva okolja ter neizprosnosti in uničujočih medsebojnih odnosov. Baletni ustvarjalki Valentini Turcu je Prokofjeva glasba idealna sopotnica za uresničitev vizije, v kateri esencialno reducira vseobsegajoče glasbene in dramaturške okraske, morebitne stranpoti ter ostane naravnana na celovitost bistva same zgodbe. Stvaritev črpa iz ikonografskih renesančnih slik in arhitekture, a je hkrati osredotočena na večno aktualnost hrepenenja po ljubezni in neskončnem izvoru vsega. Življenjska lakota po novi izkušnji ljubezni, zlasti prikaz čutnosti, surovosti in strasti skozi estetsko dovršenost ekspresivnega giba v srži dramskega konflikta, si zato kot cilj zastavlja oplemenititi to zgodovinsko umetniško mojstrovino s sodobnim koreografskim izrazom.

Zasedba

Dirigent: Mladen Tarbuk
Asistent koreografinje: Leo Mujić
Scenograf: Marko Japelj
Kostumograf: Leo Kulaš
Oblikovalec luči: Pascal Mérat

Nastopajo:

Julija - Catarina de Meneses, Tetiana Svetlična, Evgenija Koškina
Romeo - Anton Bogov, Sytze Jan Luske
Mercutio - Matjaž Marin
Tybalt - Sytze Jan Luske
Benvolio - Yuya Omaki
Paris - Stefan Banica
Lady Capulet - Tanja Baronik
Lord Capulet - Sergiu Moga
Lady Monteg - Marina Krasnova
Lord Monteg - Slavčo Stoleski
Pestunja - Helena Klasič, Klavdija Stanišič
Pater Lorenzo - Marin Turcu
Tybaltova ljubimka - Branka Popovici, Olesja Hartmann
Kolombina - Alenka Ribič, Tetiana Svetlična, Asami Nakashima
Družina Capulet - ženske - Branka Popovici, Adriana Cioata, Blaga Stojčeva, Hristina Stojčeva, Olesja Hartmann, Asami Nakashima
Družina Capulet - moški - Vadim Kurgajev, Vasilij Kuzkin, Cristian Popovici, Tiberiu Marta
Družina Monteg - ženske - Kleopatra Purice, Mihaela Matis, Metka Masten, Ines Uroševič, Mirjana Šrot, Tjaša Lešnik
Družina Monteg - moški - Mircea Golescu, Demetrius King, Gaj Žmavc, Marin Gabriel, Filip Jurič


Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/romeo-in-julija-3