Sugar - Nekateri so za vroče

Produkcija: Mestno gledališče ljubljansko
Avtor: Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill
Režija: Stanislav Moša
Koreografija: Vladimir Kloubek


Foto: Barbara Čeferin

Čikago leta 1931. Brezposelna glasbenika saksofonist Joe (Gregor Gruden) in kontrabasist Jerry (Uroš Smolej) se po naključju znajdeta sredi mafijskega obračuna in komaj odneseta celo kožo. Gangster Palazzo Gamaša (Jožef Ropoša) in njegovi fantje jima kot edinima preživelima pričama umora odtlej strežejo po življenju, zato morata zapustiti mesto in zabrisati vse sledi za sabo. Ne preostane jima drugega, kot da se preoblečeta v saksofonistko in kontrabasistko ter se pridružita ženskemu orkestru, ki ga vodita Sladka Sue (Jette Ostan Vejrup) in Bienstock (Gregor Čušin) in ki kot naročeno odhaja na gostovanje v sončni Miami. Zdaj se imenujeta Josephine in Daphne in sta vsaj začasno na varnem. Zato pa se v preobleki soočata z drugačnimi nevarnostmi: eden se zaljubi v očarljivo pevko orkestra Sugar Kane (Jana Zupančič), v drugega pa se zagleda šarmanten milijonar sir Osgood Fielding (Janez Starina). Zgodba se do konca vrti okrog situacijskih »ljubezenskih« in gangsterskih zapletov, ki jima vse do konca skušata ubežati glavna junaka.

Ozadje mjuzikla Sugar in filma Nekateri so za vroče
Mjuzikel Sugar je doživel odrski krst aprila leta 1972 v gledališču Majestic na Broadwayu. Odigrali so 505 ponovitev in uprizoritev je bila nominirana za 4 nagrade tony. Mjuzikel je na londonskem West Endu (gledališču Prince Edward) doživel premiero šele marca 1992. Libreto, prežet z duhovitimi dialogi in prvovrstnimi komičnimi zapleti, je nastal po scenariju slovite filmske uspešnice Billyja Wilderja Nekateri so za vroče iz leta 1959, ki jo je Ameriški filmski inštitut razglasil za najsmešnejši film vseh časov. Mnogi gledalci se spominjajo filma po zvezdniški zasedbi: poleg Marilyn Monroe kot nepozabne Sugar Kane sta se z njim zapisala v zgodovino tudi Tony Curtis in Jack Lemmon.

Zgodba se odvija leta 1929, torej v času prohibicije, zato je film obenem gangsterski film in romantična komedija – ta wilderjevska razcepitev žanra (gangsterskega na gangsterski film in romantično komedijo oz. romantično-komičnega na romantično komedijo in gangsterski film) ima tudi zgodovinski okvir, in sicer v obliki dveh prepovedi: sugerira prepoved trgovine z alkoholom in prepoved homoseksualnosti. Običajno so mjuzikli, kot velike uspešnice predvsem newyorškega Broadwaya in londonskega West Enda, pristajali na filmskem platnu, obratno se je to zgodilo redko. Sugar pa je glasbena predstava, ki jo je navdihnil Wilderjev film iz leta 1959. Sugar je torej nastal kar trinajst let po filmu, ki v originalu ni mjuzikel, čeprav Marylin Monroe odpoje zelo znano pesem Želim, da bi ljubil me (I Wanna Be Loved By You) – te v izvirnem mjuziklu ni, v MGL pa so jo dodali. Glasba je bila napisana posebej za mjuzikel, ki vsebuje tudi veliko scenske glasbe, ki je plesna, senzibilna, svingovsko in džezovsko obarvana. V Čikagu je džezovska atmosfera tako rekoč domača, in bigbendovsko svingovski stil odlično pričara vzdušje tridesetih prejšnjega stoletja. Takrat je obstajala tudi džezovska glasba, imenovana »hot«, kot je tudi del naslova filma (Some Like It Hot).

Billy Wilder (1906–2002) je po rodu Avstrijec, rojen v mestu Sucha Beskidzka, današnja Poljska, odkoder se je s svojo judovsko družino preselil na Dunaj in pozneje sam v Berlin ter tam začel kariero novinarja. Med drugimi je intervjuval tudi ameriškega vodjo džezovskega orkestra Paula Whitemana. Mladi judovski zaljubljenec v ameriško popularno kulturo in džez je slovitega glasbenika tako navdušil, da ga je ta angažiral kot vodjo oddelka za publiciteto na odmevni evropski turneji. Med vzponom Hitlerja in nacizma se je Wilder leta 1933 preselil v ZDA, kjer je v petdesetletni karieri posnel več kot 60 filmov, med drugimi Dvojno zavarovanje, 1944, Pokvarjeni izlet, 1945, Bulvar somraka, 1950, Sedem let skomin, 1955, Apartma, 1960, Sladko Irmo, 1963, in Naslovno stran, 1974.

Zasedba

Prevajalka dialogov: Alja Predan
Prevajalec pesmi: Milan Dekleva
Glasbeni vodja in dirigent: Žarko Prinčič
Dramaturginja: Petra Pogorevc
Scenograf: Jaroslav Milfajt
Avtor scenskih ilustracij: Petr Hloušek
Kostumografka: Andrea Kučerová
Korepetitor: Jože Šalej
Lektorica: Maja Cerar
Oblikovalec zvoka: Grega Forjanič
Oblikovalec svetlobe: Branko Šulc
Učitelj stepa: Jadran Živkovič
Asistent režiserja: Lev Predan Kowarski

Nastopajo:
Sugar Kane - Jana Zupančič
Joe (Josephine) - Gregor Gruden
Jerry (Daphne) - Uroš Smolej
Sladka Sue - Jette Ostan Vejrup
Bienstock - Gregor Čušin
Sir Osgood Fielding, Zaposlovalec glasbenikov - Janez Starina
Palazzo Gamaša - Jožef Ropoša
Norton Pest, Taksist - Tomislav Tomšič k. g.
Prvi gangster, Prvi milijonar - Boris Kerč
Drugi gangster, Novinar, Hotelski nosač - Domen Valič
Frajer, Drugi milijonar - Gaber K. Trseglav
Tretji gangster, Tretji milijonar - Tomaž Pipan
Mali Bonaparte - Ivan Jezernik k. g.
Olga - Mojca Funkl
Dolores - Ana Dolinar Horvat
Mary Lou - Tanja Dimitrievska
Rosella - Lidija Sušnik AGRFT

Izvajalci glasbe:
Orkester
Matej Grahek - flavta, pikolo
Aleš Suša - saksofon, klarinet
Miha Hawlina - saksofon, klarinet
Blaž Trček - saksofon, klarinet
Primož Fleischman - saksofon
Andreas Pesendorfer - trobenta
Dominik Krajnčan - trobenta
Marko Misjak - trobenta
Klemen Repe - pozavna
Marjan Petrej - pozavna
Andrej Žust - rog
Sofia Ristic - harfa
Jože Šalej - klavir
Marko Mozetič - kitara, bendžo
Aleš Avbelj - kontrabas
Gašper Peršl - tolkala
Marko Juvan - tolkala
Žiga Brank - violina
Klemen Bračko - violina
Maja Fleischman - violina
Mojca Luin - violina
Matjaž Porovne - violina
Brina Nataša Zupančič - violina
Klemen Hvala - violončelo
Katarina Jericijo - violončelo

Zbor
Domen Anžlovar
Metod Banko
Ana Erčulj
Primož Križaj
Irena Lesjak
Marko Peternel
Ana Plemenitaš
Laura Zafre


 


Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/sugar-nekateri-so-za-vroce