Gostujoča lutkovno-gledališka stojnica iz Maribora je prišla prodajat svoje produkte na mali oder Lutkovnega gledališča Ljubljana. Aja Kobe nam preskakujoč iz dramske pripovedovalke v lutkovno animatorko (sodelovala je tudi v procesu kot prevajalka, prepesnjevalka ter soavtorica priredbe besedila) predstavi zgodbo o Coprnici Dragici v režiji Svetlane Patafte. Uprizoritev, nastala v koprodukciji LGM in Teatra Puna kuća Zagreb, po motivih slikanice Marijane Jelić tematizira otroško olepšan lov na čarovnice: Dragica je prodajalka zelišč na trgu, zaradi osebne zamere jo obsodijo coprnije, a se na koncu izkaže le za zelo veščo zeliščarico in zdravilko. Kruti del realne zgodovine je torej zamolčan, prav tako se uprizoritev odvrača od razvitja kakršne koli zaresne tragike, ob tem pa je prisotna bolj linearna dramaturška linija.
Dogajanje preklaplja med dvema sferama. Kobe kot prodajalka, pripovedovalka, ob sočasni osvetljavi občinstva, z otroki (včasih ne tako spretno) komunicira, jih poučuje (kaj pomeni biti pradedek, kaj je rožmarin, podkev …) in povabi ter uvede otroke v pripoved, ki se dogaja znotraj stojnice. Ta služi kot ločnica za menjavo, pomanjšavo dogajalnega prostora in načina gledališkega uprizarjanja. Vstopimo torej v lutkovni svet, ki z razkrito animatorko ter občasnimi izstopi ni popolnoma iluzoričen. Kobe tudi menjava različne lutkovne tehnike, od naprsnih do nošenih, 3D likov do ploskih – in kljub tem razlikam je ustvarjena celovita in zabavna likovna podoba (Marijane Jelić). Predvsem vse povezujejo mini prizorišča, ki se razpirajo ob obračanju »scenske knjige«. Menjava ploskih kartonskih konstrukcij trga, gozda, kmetije ustvarja prijetno estetiko naravnih pastelnih barv in materialov. Slednje se dopolnjuje s povezavo z naravo in ljudskimi modrosti, ki opredeljuje glavni lik Dragice.
A vendar se zdi ob publiki 3+ naloga animatorke, interaktivne pripovedovalke in »scenografinje« kar precejšen zalogaj, ki zahteva močno prezenco pa tudi dovolj dinamično, razvito zgodbo. Ravno zaradi vsestranskosti vloge Kobetove njen dramski lik prevladuje in tako lutke delujejo v ozadju. Ko temu dodamo dokaj »hitro listanje« scenskih postavljank in pripovedi, uprizoritev rezultira v zanimiv, poučen koncept in ambiciozen projekt s situacijsko komiko, a morda umanjka v dramski izvedbi ter končni obdelavi.
***
V rubriki Mala šola kritike objavljamo prispevke seminarja Mala šola kritike, ki poteka pod okriljem Lutkovnega gledališča Ljubljana (www.lgl.si) in v sodelovanju z Društvom gledaliških kritikov in teatrologov (www.dgkts.si). Udeleženci/ke reflektirajo lutkovne, mladinske in (post)dramske uprizoritve.
Urednica bloga in mentorica seminarja: Zala Dobovšek
Povezava na blog Mala šola kritike: https://malasolakritike2016.wordpress.com/