Vinjeta za Petra

Razstava ob 80. obletnici rojstva pisatelja in dramatika Petra Božiča v izvedbi Narodne in univerzitetne knjižnice in Mestne občine Ljubljana

Danes Petra Božiča (30. december 1932–10. julij 2009), zagotovo eno najpomembnejših in najmarkantnejših oseb (in pojavov) v slovenski kulturi in družbi v drugi polovici 20. stoletja, uziramo kot književnika, upornika, premišljevalca, kulturnika s srcem in dušo. Njegov svet je bil prepoln premišljevanj, uporništva, vizionarstva, družbenega aktivizma, zagotovo pa najbolj zaznamovan z njegovimi kulturnimi in gledališkimi manifesti, ki jih je nenehno zapisoval, izrekal, saj se je zavedal, da kultura mora imeti svojo avtonomijo. In najbrž jo je v preteklem stoletju imela bolj zares kot dandanes, morebiti celo bolj neodvisno zazrto v prihodnost in v intelektualno svobodo. Pomenila je alternativo in bila z vsebinsko in umetnostno miselno naravnanostjo ter neobremenjenostjo temelj izražanja z demokratičnejšimi prvinami prežete drže posameznika.

Ne smemo pozabiti na Božičevo jasno izraženo misel, da je "umetnost edini prostor absolutne svobode", saj ima "umetnost čisto pozicijo; avtopoetika umetnosti je tisto bistvo, ki opredeljuje vsakega avtorja, ki tudi jasno izrisuje njegovo razpoznavnost in vsebinsko fiziognomijo" (pogovor z Vladimirjem Gajškom, 2002), prav tako ne na objavo njegovega sredi sedemdesetih let napisanega pisma Ivanu Cankarju o svojem otroško-najstniškem doživljanju "uspešnega" drugega svetovnega klanja ter o izgubi vere v ideale in vrednote, v pravičnejši svet absolutne resnice, svobode, ljubezni, "ko svoje življenje žrtvuješ za te ideale in ko se z odpovedjo predaš zveličanemu trpljenju" … (Besedilo povzeto po Mojci Kreft)

Avtorici razstave: dr. Ines Vodopivec in Maša Kodrič
Postavitev gradiva: Center za ohranjanje knjižničnega gradiva NUK, Marjan Rus in Marko Dolničar
Fotografije: Arhiv SGM