Moč pesniške besede, umetniško podajanje verzov, ubrane glasbene sugestije bodo sestavine literarnega večera, ki bo v četrtek, 28. marca ob 20.30 v Mali dvorani Kulturnega doma v Trstu. Slovensko stalno gledališče, Radio Slovenija-tretji program, Radio Trst A, založba ZTT in režiser Alen Jelen bodo tokrat povabili na večer z naslovom Silhuete, ki bo v celoti posvečen opusu pesnice Majde Artač Šturman.
Silhuete je zbirka kratke proze iz leta 2018. Pipovedi, utrinki iz vsakdanjega življenja, razmišljanja, ki se pojavljajo kot neke vrste skic, so dobile obliko kratkih obrisov, ki jih je avtorica poimenovala silhuete. Gre za kratke zgodbe, ki jih je s posebno ljubeznijo do jezika (in jezikov) stkala roka besedne ustvarjalke: od mladih turistov do prezaposlenih, v vrtoglavi ritem vpetih članov sodobne družine, od groteskne blejske pošasti do angela, od podjetnih, ustvarjalnih žensk in mater do vaškega posebneža ali sitnega meščana. Kot je o njih zapisala avtorica, so Silhuete »obris in vtis, srečanje in slovo, slutnja in spomin«.
Režiser: Alen Jelen
Bereta: Tina Gunzek, Nikla Petruška Panizon
Z Majdo Artač Sturman se bo pogovarjala Martina Kafol
Glasba v živo: Janoš Jurinčič - kitara
Majda Artač Sturman (1953) esejistka, pesnica, pisateljica in kulturna delavka, živi na Opčinah pri Trstu. V otroštvu jo je očaral vznemirljivi svet knjige in besedne igrivosti s prepletanjem različnih jezikovnih odtenkov, v zrelih letih pa se je ljubiteljsko usmerila v študij jezikov od ruščine in francoščine do nove grščine. Obožuje sprehode, ritem gibanja, barvitost narave in cvetja.
Diplomirala je leta 1977 iz klasične filologije na tržaški Filozofski fakulteti in že kot študentka začela poučevati na tržaških srednjih šolah. Kot dolgoletna profesorica slovenščine in latinščine na znanstvenem in klasičnem liceju v Trstu je vložila veliko energije v mentorsko delo z mladimi. Nastopa kot govornica na prireditvah, predstavlja literarne novosti, prebira svojo poezijo tako v slovenskih kot v italijanskih krogih in vodi jezikovne in ustvarjalne delavnice po osnovnih šolah.
V devetdesetih letih se je začela oglašati z gledališkimi kritikami, objavlja eseje, recenzije, pesmi in krajšo pripovedno prozo v revijalnem in periodičnem tisku. Najdlje sodeluje s tednikom Novi glas: v rubriki Pika na (pesm)i na izviren in poljuden način skuša približati bralstvu svet poezije. Izdala je več pesniških zbirk in sodelovala v zbornikih in antologijah. Ustvarja poezijo in prozo, otroške pesmi in fantazijske pripovedi objavlja v mladinski reviji Galeb.